Tokijske oblasti objavile dramatičen posnetek izbruha gore Fudži (VIDEO)

Tokijske oblasti so objavile videoposnetek izbruha gore Fudži, ustvarjen z umetno inteligenco, da bi prebivalce opozorile na morebitne posledice, ki bi jih imel izbruh vulkana, ki se dviga nad 20-milijonskim mestom.

Čeprav trenutno ni znakov, da bi se to lahko zgodilo, strokovnjaki poudarjajo, da je Fudži še vedno aktiven vulkan. Nazadnje je izbruhnil pred 318 leti, v dogodku, znanem kot izbruh Hoei.

Video prikazuje mlado žensko na živahni tokijski ulici, ki na telefonu prejme opozorilo o izbruhu gore Fudži. "Ta trenutek lahko pride brez vsakršnega opozorila," opozori pripovedovalec, nakar se zaslon zapolni z dramatičnimi prizori gostih oblakov dima in pepela, ki se dvigajo nad vulkanom. Po opozorilih bi lahko pepel Tokio dosegel že v dveh urah in povzročil zdravstvene težave, izpade elektrike, kaos v prometu ter motnje pri oskrbi s hrano.

Oblasti so v torek ob tamkajšnjem dnevu preprečevanja vulkanskih nesreč objavile še ločeno simulacijo, s katero ljudi spodbujajo k pripravi na konkretne scenarije.

Japonska je sicer navajena hudih potresov in izbruhov vulkanov, saj leži na tako imenovanem Ognjenem obroču, območju z intenzivno seizmično in vulkansko aktivnostjo.

Strahovi pred tako imenovanim velikim potresom so se okrepili januarja, ko je japonska vlada opozorila, da obstaja 80-odstotna verjetnost, da bo v naslednjih 30 letih močan potres prizadel južni predel Japonske vzdolž jarka Nankai, poroča CNN. Nekateri seizmologi so do takšnih napovedi skeptični in se sprašujejo, ali so sploh lahko zanesljive.

To sicer ni prvič, da oblasti prebivalce mest okoli Fudžija opozarjajo na možnost izbruha. Marca so prebivalce že pozvali, naj imajo doma zalogo osnovnih potrebščin za vsaj dva tedna. Po vladnih ocenah bi večji izbruh sprostil kar 1,7 milijarde kubičnih metrov pepela, od tega bi se skoraj 500 milijonov kubičnih metrov naložilo na cestah, stavbah in drugih površinah, navaja CNN.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi se pod težo pepela lahko zrušile lesene hiše, nebo bi se stemnilo celo sredi dneva, gospodarska škoda pa bi lahko dosegla 14 milijard evrov.

Že manjša količina naloženega pepela lahko zaustavi železniški promet, v primeru dežja pa bi plast pepela, debelejša od 3 centimetrov, lahko naredila ceste neprevozne. Motena bi bila logistika, dostop do osnovnih dobrin bi bil otežen, težek pepel pa bi lahko pretrgal električne vode in povzročil izpade elektrike, še piše CNN.